V splošni zavesti je podeželje še vedno tisto, kar ima mesto za svoje nasprotje in kar šteje za velik odprt prostor, kjer so vrednote, tradicije in pristna občutja izoblikovali občutek življenja v harmoniji z naravnim okoljem in zakoni narave. Če je bilo podeželje v preteklosti zaznamovano z lokalnimi rituali in kmetovanjem, ki je izhajalo iz osebnega odnosa do zemlje, narave in živali, je današnje podeželje visoko mehanizirano območje, ki je vedno bolj avtomatizirano, digitalizirano in specializirano – zaradi vse večjih zahtev po učinkovitosti v poljedelstvu in tudi v prehranski industriji. Ta razvoj se odraža v ekstremnem nadzorovanju izkoriščane, udomačene pokrajine, hkrati pa podeželje, paradoksalno, ni več intenzivno delovno okolje za ljudi. Podeželje tako postane neke vrste »neprostor«, nedoločljivo področje, kjer identiteta in zgodovinski pomen hitro izginjata.

Epizoda Nov zagon podeželja brez nostalgije in romantičnih hrepenenj po izgubljenih običajih odgovarja tej hiperrealnosti, povezani z današnjim podeželjem, ki jo razgalja zbirka intervencij skupine oblikovalcev. Okolica vasi Genterovci v bližini Lendave je začasno spremenjena v območje znanja, prostor zavedanja in kritike, v štiri kilometre dolgo nadrealistično pot spoznavanja procesov proizvodnje in porabe hrane, ki jih udeleženci doživijo prek hoje, nabiranja hrane in njenega uživanja.